Sodobni raziskovalci, med njimi tudi psihologi, ki proučujejo človeka in medčloveško sožitje, ugotavljajo, da živimo v »družbi dolgega življenja«.  Pred več desetletji so že 55 in 60 let stari ljudje veljali za zelo stare. Zdaj pa ženske v povprečju dosegajo 81 let, moški pa 76 let starosti. Seveda so te ugotovitve zgolj približne.

Za podaljšanje življenjske dobe se lahko zahvalimo več dejavnikom: predvsem je pomemben napredek medicine, večja zdravstvena osveščenost, boljše življenjske razmere in še marsikaj drugega. Zdajšnji 60 let stari ljudje imajo pred seboj še približno tretjino ali četrtino življenja. Zato že govorimo o četrtem življenjskem obdobju.

Danes je upokojitev najopaznejši prehod iz srednjih let v tretje in četrto življenjsko obdobje, čas po upokojitvi pa je močno odvisen od zdravja, osebnosti posameznika in njegove aktivnosti.

Vsi prehodi v življenju so zahtevna in tvegana obdobja:  puberteta, osnovanje lastne družine, začetek službe, klimakterij, starostna odvisnost od pomoči drugih. Vse to zahteva  nekaj pozornosti in priprave, da čez te prage vstopimo v naslednje življenjsko obdobje varno; da se izognemo pastem in izkoristimo nove ugodne možnosti. Upokojitev ni izjema.  Pred njo nam je tri ali štiri desetletja služba pobirala polovico budnega časa. Prve tedne po upokojitvi nas večina mladih upokojencev uživa, kot bi bili na dolgem lepem dopustu, nato pa se večini pojavi neka notranja praznina. Če je ne zapolnimo z novo vsebino, je zelo nevarna za vse nadaljnje življenje. Poleg tega po upokojitvi doživimo vrsto neugodnih sprememb. Bistveno se zmanjša dohodek. Večina upokojencev doživlja, da drsi na rob družbenega dogajanja, marsikdo čuti čedalje hujšo osamljenost. Če teh slabih znakov ne obvladujemo, se stopnjujejo tako, da postaja staranje čedalje hujše breme za upokojenca in ljudi okrog njega.

Pomembno se je vprašati: kaj bomo počeli zdaj, ko nismo več v službi? Kako si bomo osmislili vsak dan? Kaj nas je in kaj nas še vedno najbolj zanima in razveseljuje?

V tretjem in  četrtem življenjskem obdobju je najpomembneje, menijo psihologi, da si človek omisli nove dejavnosti, čeprav na videz zelo skromne:

• več časa bom posvetil sebi;
• ne bom se vznemirjal zaradi malenkosti;
• gojil bom stike z znanci in prijatelji;
• več časa bom namenil gibanju v naravi;
• namesto dolgega posedanja pred televizorjem bom vzel v roke dobro knjigo;
• vključil se bom v skupine, ki si zavestno prizadevajo polepšati dan;
• besede – »za to sem prestar«, bom črtal iz svojega besednjaka. Poskušal bom biti »mladosten«. 

Vsak naj si sam izbere, kako bo kakovostno in smiselno zapolnil svoj dan v tretjem in četrtem življenjskem obdobju. 

Najpomembneje pa je, da človek kljub morebitnim težavam ne izgubi volje do življenja in, da poskuša prilagoditi svoja iskanja in pričakovanja.

Vabljeni, da se nam pridružite in aktivno sodelujete v vseh društvenih dejavnostih!